Sedem tednov po veliki noči, prazniku Jezusovega vstajenja, je na koledarju binkoštna nedelja (binkošti), s katero se v bogoslužju zaključuje velikonočni čas. Zanima me izvor imena ‘binkošti’. Slovenski naziv za binkošti izvira iz staronemške ‘fi mfhusti’, ki pa izhaja iz grškega izraza ‘pentekoste’, kar pomeni petdeseti dan. V latinščini je uradno ime tega praznika, ki ga obhajamo petdeseti dan po veliki nedelji, ‘dominica pentecostes’. V bogoslužju je to praznik Svetega Duha, ki ga je poveličani Jezus petdeseti dan po svojem vstajenju poslal svojim učencem in se je spustil nadnje v obliki ognjenih jezikov. (Apd 2,1-11). To je rojstni dan Cerkve, kajti Duh je napolnil apostole z modrostjo in pogumom, da so ljudem začeli oznanjati resnico o Jezusu in njegov nauk.

Bogoslužna barva praznika je rdeča (ogenj, ljubezen). Kristjani so slavili binkošti vsaj v prvi polovici 3. stol. Do pokoncilske prenove bogoslužnega koledarja se je po binkoštih ravnalo cerkveno leto do adventa: nedelje so se imenovale ‘po binkoštih’. Po novem koledarju se takoj po binkoštih začenja čas ‘med letom’ z navadnimi delavniki. Z binkoštnim praznikom je konec zaprtosti. Konec skrivanja. Zapahov ni več; ne tistih na vratih dvorane zadnje večerje in ne tistih v srcih in dušah učencev. Dozoreli so za poslanstvo oziroma Gospodov duh jih je usposobil za poslanstvo. Sedaj je pred njimi svet. Naročeno jim je, naj gredo v tisto kraljestvo, za katerega so v svojem pričakovanju mislili, da ga bo Jezus premagal, da si ga bo podvrgel in da bo zakraljeval nad njim – nad rimskim cesarstvom in nad vsemi cesarstvi sveta. Ne bodo ga osvajali s silo, z močjo, z orožjem. Ne. Osvajali ga bodo v moči Duha, z oznanjanjem veselega oznanila, da je Jezus umrl in vstal in nas s tem odrešil. Vse, čisto vse ljudi. Tudi mi, dragi bratje in sestre, smo bili na praznik Svetega Duha, ob prejemu zakramenta birme potrjeni in poslani kot Jezusove priče, kot oznanjevalci njegovega evangelija. Današnji binkoštni praznik bo potrdil naše poslanstvo. Bog si ni premislil. Še vedno nam daje svojega Duha, še vedno nas pošilja kot priče in kot oznanjevalce. Današnja Božja beseda, zlasti še Pavlove besede Galačanom, nam povedo, na kakšen način naj to poslanstvo vršimo. Duh je tisti, ki nam daje našo krščansko identiteto, identiteto učencev Jezusa Kristusa. V Svetem Duhu začnemo skupaj rasti, kajti Sveti Duh nas ne vodi v medsebojno tekmovanje, ampak nas uči dialoga in medsebojnega sodelovanja.

(foto: pixabay.com)