9. novembra obhajamo praznik, spomin na dogodek iz leta 324, ko je papež Silvester posvetil baziliko svetega Janeza v Lateranu, prvo krščansko baziliko v Rimu. Papeška velika bazilika svetega Janeza v Lateranu, splošno znana tudi kot Sveti Janez v Lateranu oziroma Lateranska bazilika je sedež rimskega škofa, papeža. Njeno visoko pročelje iz 18. stoletja zaznamuje kip Kristusa Zveličarja, obdanega s svetnik in cerkvenimi učitelji.

Ko je cesar Konstantin osvojil Rim, je podaril Melkijadu Lateransko palačo – cesarsko rezidenco -, kjer je Silvester gradil cerkev, baziliko svetega Janeza v Lateranu; poleg pa urejal še papeško rezidenco in krstilnico.

Na njegovo pobudo je začel cesar Konstantin graditi na Vatikanskem griču nad grobom apostola Petra baziliko svetega Petra na mestu nekdanjega poganskega Apolonovega svetišča, kakor tudi baziliko apostola Pavla. Konstantin je začel graditi tudi baziliko Svetega križa v Rimu, baziliko Božjega groba v Jeruzalemu, baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu in mnoge druge manjše cerkve. Papežu Silvestru, ki je posvetil lateransko baziliko, zgodovinarji pripisujejo izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost, pogum krščanskega spoznavalca in še druge kreposti. O papežu Silvestru I., čeprav je živel in deloval skozi sorazmerno dolgo obdobje v prelomnem in pomembnem času, imamo zelo malo zanesljivih zgodovinskih podatkov.

O njem pa obstaja veliko legend, ki vsebujejo poučno jedro in imajo večkrat za ozadje kak zgodovinski dogodek.

V zbirki sicilijanskih pripovedi Lu Santu Papa Silvestru (Sveti papež Silvester) beremo tudi naslednjo legendo: Kralj Konstantin si je želel privzeti drugo ženo in se je obrnil na Silvestra; on mu pa tega ni dovolil, pozivajoč nebo za pričo. Konstantin mu je tedaj zagrozil, da mu bo že pokazal. Silvester je raje pobegnil v gozd ko da bi mu popustil. Nedolgo za tem je Konstantin hudo zbolel; ko je že obupal, da bo sploh še kdaj ozdravel, se mu je v sanjah prikazal sveti Peter, ki mu je ukazal, naj pošlje po Silvestra. On je ubogal; Silvester je sprejel njegovo poslanstvo v svoji votlini in nemudoma krstil vse poslance. Za tem, ko so videli nekaj njegovih čudežev, so ga peljali nazaj h Konstantinu, katerega je tudi krstil.

V tej zgodbi so Konstantin in njegovi poslanci judje in ne pogani. Sveti Janez Pavel II. je o lateranski baziliki zapisal: “Vsak kraj namenjen češčenju Boga je znamenje tistega duhovnega templja, ki je Cerkev, zgrajena iz živih kamnov: občestva vernih, združenih v eni veri, obhajanju zakramentov in povezanih z vezjo ljubezni.

Svetniki pa so pri tem duhovnem templju dragoceni kamni.” Lateran je ena od štirih papeških rimskih bazilik: sveti Peter, sveti Pavel izven obzidja, Marija Snežna ter sveti Peter v Lateranu. Vse štiri bazilike imajo sveta vrata, ki jih odprejo ob svetih letih. Tako bo tudi v svetem letu usmiljenja, ki se bo začelo na praznik Brezmadežnega spočetja, 8. decembra 2015. V Lateranski baziliki se nahaja Giottova freska, ki prikazuje, kako Papež Bonifacij VIII. razglaša prvo sveto leto sprave in odpustkov v zgodovini leta 1300.