Na praznik Gospodovega oznanjenja, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo 25. marca, praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji ...« Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam - Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši ‘da’ in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja. Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik.

Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime ‘začetek odrešenja’ ali ‘spočetje Kristusa’. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik. Bog v svojem delovanju vedno spoštuje to, kar je ustvaril; še posebej velja to za svobodo, ki jo je dal človeku. Zato Bog Marijo po angelu vpraša za sodelovanje.

Bog jemlje Marijo kot svobodno in odgovorno osebo, zato ji ponudi sodelovanje pri njegovem načrtu. Marija posluša, razmišlja, zahteva dodatno pojasnilo in na koncu pristane. Kot takšna postane prototip, živa podoba človekove vloge v zgodovini odrešenja.

V njej je vidna teološka antropologija, ki je lastna celotnemu Svetemu pismu: človek pod vplivom milosti svobodno odgovori na klic s poslušnostjo v veri. Božje delo v Mariji se je pričelo pred njenim materinstvom, kajti angel jo pozdravi kecharitomene (prim. Lk 1,28), kar pomeni »tista, ki si bila in ostaneš napolnjena z Božjo prisotnostjo (milostjo)«.

Pozitivna naklonjenost je trajna Božja značilnost v njegovem delovanju do ljudi. Njegov dobrotljivi pogled se po zgodovini odpadov njegovega ljudstva obrne k Mariji, ki je sinteza starega Sinaja – Jeruzalema. Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan. O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: »Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.«

(foto: pixabay.com)