V ponedeljek, 8. avgusta 2023 je v Argentini, v Buenos Airesu zaspal v Gospodu slovenski duhovnik msgr. Mirko Grbec. Rojen je bil 10. julija 1938 v vasi Travnik v župniji Loški Potok v kmečki družini. Ob koncu druge svetovne vojne, se je meseca maja vsa družina umaknila na avstrijsko Koroško v zbirno taborišče Vetrinj. Iz Vetrinja so se še istega leta preselili v taborišče Špital ob Dravi. Tam je začel obiskovati slovensko osnovno šolo. V taborišču so bili štiri leta. Ker na vrnitev v domovino ni bilo misliti, se je vsa družina leta 1949 preselila v Argentino. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval pri salezijancih v Buenos Airesu, je vstopil v gimnazijo v Adrogué, kot gojenec Rožmanovega zavoda, bogoslovne študije pa je opravil v La Plati. V duhovnika je bil posvečen, 3. 12. 1966 v škofi ji Lomas de Zamora. Tedaj je bilo v Argentini veliko število slovenskih begunskih duhovnikov, nekateri tudi starejši. Potrebe po novih duhovnikih med slovenskimi izseljenci ni bilo, zato so mu predlagali, naj se inkardinira kar v škofi jo Lomas de Zamora.

Kot kaplan je deloval v župniji Lanús-San José. Tam je bil dve leti. Leta 1969 je bil imenovan za župnika v župniji Nuestra Senora de Itatí. Župnija ni imela ne župnišča in ne župnijske cerkve, samo večji travnik. Tam je zgradil novo župnijsko cerkev in župnišče. V tej župniji je Mirko pokazal vse svoje gospodarske sposobnosti, saj je tu zgradil tudi dve osnovni šoli in obrtno šolo ter štiri podružnične cerkve. V tej župniji je deloval 15 let. Hkrati je soupravljal tudi župnijo San Judas Tadeo, kjer je zgradil dve podružnici. Leta 1984 je bil imenovan za župnika župnije Burzaco San Pablo, kjer je zgradil novo veliko župnijsko cerkev svetega Pavla. Leta 1991 je postal župnik župnije Nuestra Señora de Luján v Longchamps. Ta župnija je štela 65000 prebivalcev. Letno je bilo preko 2000 krstov. V tej župniji je bil duhovni pomočnik slovenski upokojeni duhovnik Janez Malenšek iz župnije Stopiče. Zaradi svoje pridnosti in vsestranske delavnosti je bil imenovan za papeškega prelata. Zaradi let in bolezni se je odpovedal stolni župniji in vodenju škofi jske ekonomije in se zadnja leta preselil na župnijo Lanús-San José, župnijo, kjer je on zgradil župnijsko cerkev in je bila njegova prva samostojna župnija. Mirko pa se ni odlikoval le kot dober gospodar in organizator. Vsi, ki smo ga poznali, smo lahko občudovali njegovo vero in zaupanje v božjo previdnost, njegovo skromnost in ponižnost. Bog ga je obdaril z mnogimi talenti in darovi, s katerimi je modro gospodaril in jih razvijal. Posebno ljubezen, pravzaprav navezanost, pa je imel do domovine Slovenije in do rodnega Loškega Potoka. Slovenijo je prvič obiskal leta 1968 in imel v Loškem Potoku ponovitev nove maše. Po tem prvem obisku je prišel v Slovenijo še večkrat, nazadnje leta 2017, ko je imel v rojstni župniji ponovitev zlate maše. Ob obisku v domovini je bil najbolj srečen v Loškem Potoku. Obisk v Sloveniji je načrtoval tudi letošnje leto. Meseca marca je po telefonu dejal, da bi rad še enkrat prišel v Slovenijo, da se poslovi od ljubljenega Loškega Potoka in od njemu tako drage Slovenije. Žal se mu ta želja ni uresničila. Zadnjo nedeljo v mesecu juliju je še maševal v župnijski cerkvi in imel preko 100 krstov. Naslednji dan so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je po tednu dni odšel v večnost. Dejaven župnik je bil vse do smrti. Pogreb je bil 8. avgusta 2023, v župniji, kjer je nazadnje deloval. Množica ljudi je pokazala, kaj ji je pomenil njihov župnik. Pri pogrebni sveti maši je somaševalo pet škofov in preko šestdeset duhovnikov.

Ob njegovi krsti je bila velika podoba Marije Pomagaj iz Brezij. Prav ganljivo je bilo, ko mu je slovenska skupnost ob koncu svete maše, zapela slovensko pesem Marija skoz življenje.

(foto: pixabay.com)