Nekaj o zgodovini orgel v naši cerkvi
V cerkveni Kroniki je zapisano, da je stare orgle v naši cerkvi leta 1859 izdelal Ferdinand Malahovsky. Imele so en manual z devetimi registri ter pedal s tremi registri. V času delovanja so bile večkrat obnovljene. Večja obnova je bila opravljena leta 1881, ko je orgle obnavljal Jakob Mazi iz Preserja, leta 1899 pa Eduard Kunat iz Trsta. V času prve svetovne vojne je bila potreba po žlahtnih kovinah čedalje večja in država je poleg zvonov zahtevala tudi kovinske piščali orgel.

Takratni župnik Jože Pravhar je zapisal v Župnijsko kroniko, da je na ukaz vojne uprave konec januarja leta 1918 Brandelov pomočnik iz Maribora prišel razdirat orgle. Pobral je vse piščali, jih stolkel v kepe in zabil v zaboj, katerega naj bi župnik Pravhar poslal na vojno upravo. Ker je vedel, da se približuje konec vojne je s pošiljko odlašal in uspelo mu je, da te kovine ni oddal. Tako so bile orgle neuporabne vse do leta 1923. Tega leta je orglar Naraksa iz Petrovč obnovil orgle in iz stlačenih piščali v kepe vlil nove piščali. Iz Kronike je razvidno, da so bili v naši župniji organisti potoški učitelji ali pa občinski tajniki. Med zadnjo vojno je župnija izgubila organista in vse do leta 1970 so orgle počivale. Takrat je mesto organista in zborovodje mešanega pevskega zbora prevzel Anton Bartol s Hriba št. 70. Po poklicu je bil poštar in delo organista z veseljem opravljal vse do prerane smrti, star komaj triintrideset let. Kmalu po njegovi smrti je pri nedeljskem bogoslužju cerkveno petje spremljala organistka, sestra Darja Krhin, redovnica šolskih sester de Notre Dame, ki je ob sobotah prihajala iz Ljubljane. Prav tisti čas je Marija Montanič obiskovala Orglarsko šolo v Ljubljani na Teološki fakulteti in počasi začela z igranjem pri nedeljskih svetih mašah v domači cerkvi. Kmalu za njo je prišla tudi Štefka Debeljak. Pri orglah se je vse bolj kazala dotrajanost in že v času delovanja organista Antona so razmišljali o novih orglah. Ker se je leta 1978 začela gradnja novega župnišča, je bilo fi nančno nemogoče izpeljati dva tako velika projekta. Zato so se leta 1990 odločili za ponovno obnovo dotrajanih orgel. Vsa leta pa misel nanove orgle le ni usahnila in leta 1997 je padla dokončna odločitev o nakupu novih orgel.

Nove orgle
Dovolj poguma in moči za ta projekt, seveda s svojimi verniki, je imel naš takratni župnik Franc Vidmar. Delo je prevzela Škofi jska orglarska delavnica v Hočah pri Mariboru, pod vodstvom Braneta Koširja, ki je tudi organist v župniji Sodražica. Pred postavitvijo novih orgel pa je bilo potrebno preurediti tudi pevski kor in vhod na kor preko zvonika, ki je bil dokaj nepraktičen. Arhitekt Jože Marinko je v načrtu za prenovo novi pevski kor podaljšal nekoliko v notranjost cerkve, novi dostop na kor pa uredil iz cerkve pri vhodnih vratih. Od arhitekturne zasnove prostora in velikosti pevskega kora je bila odvisna postavitev in oblika orgel. Vodja orglarske delavnice Brane Košir je v dispoziciji novih orgel upošteval, da bodo služile tako za spremljanje petja pri bogoslužju, kot tudi za samostojno igro znotraj in zunaj bogoslužja. 14. novembra 1999 so se tako blagoslovile nove orgle.

(foto: pixabay.com)